Izgorelost je stanje, na katero se v zadnjih letih glasneje opozarja – mnogokrat v povezavi s stresnimi dogodki. Bolezen opišemo tudi kot stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnih neugodnih zunanjih dejavnikov prisotnih v delovnem ali domačem okolju ter posledičnega (samo)izčrpavanja.
V današnji družbi sta delovna angažiranost in perfekcionizem velikokrat izpostavljeni (želeni) vrednosti. Simptom izgorevanja je pretirano angažiranje, ki pa ni vezano zgolj na preforsirano delo (deloholizem), ampak tudi pretirano čustveno angažiranje (v partnerskih, družinskih odnosih…). Posameznik se žene onkraj meja, da bi s svojimi dosežki dosegel pričakovanja.
Kronična utrujenost, občutek ujetosti, nihanje razpoloženja spremenjena samopodoba, občutki nemoči, jeza in bes so znaki, ki jih povezujemo z izgorevanjem. Samoizčrpavanje je dolgotrajen proces, pred katerim ni varen nihče; značajske predispozicije (deloholizem, perfekcionizem, čustvena ranljivost) pa lahko vodijo v končni psihofizični zlom, imenovan izgorelost.
V kolikor v zgornjih vrsticah prepoznate svoje simptome ali simptome bližnjega, gre lahko za izgorelost, ki pa je, ob pravilnem zdravljenju in strokovni pomoči, učinkovito ozdravljiva.